Pravila življenja

Published on 11 December 2020 at 11:30

Začela sem si pisati pravila življenja. Idejo sem dobila v knjigi Načrt za srečo, napisala jo je Gretchen Rubin. Zadala si je eno leto, da bo postala bolj srečna. Napisala si je pravila, po katerih naj bi živela, v smislu desetih zapovedi. Bilo mi je zanimivo, se pa poznam več kot dovolj, da vem, da to pri meni ne deluje. Se preveč spreminjam, razvijam svojo filozofijo. To mi je hkrati všeč in hkrati mi gre blazno, noro na živce. 

 

Iščem svojo intuicijo, umirjam misli, s tem, da jih pustim pri miru. Iščem po čemer me kliče telo/duša/OBČUTKI. Zaenkrat sem ugotovila, da mi ustrezajo pravila. Ne kot, o ja, ta je pa res pameten. Kot uf, to pa se je že večkrat izkazalo za resnično, za praktično, to je nekaj, kar deluje že moje celo življenje. Zato sem si jih zapisala v moj lepi zvezčič. Namenjem samo temu. Iskanjem pravil, iskanjem tistega, kar deluje, na kar pa žal večkrat pozabim.

Zaenkrat imam šest pravil. Lahko si jih dodajam. Zaenkrat jih ne odvzemam. Mogoče mi kateri od njih postane tako domač in samoumeven, da bom naredila prostor za novega. 

 

To so pravila: 

i) Kaj potrebuješ, da se boš počutila varno?

ii) Kaj potrebuješ, da boš razkrila še ne odkriti/nevidni del sebe?

iii) Raztrosi se, razvijaj intuicijo. Kam te vleče?

iv) Pokaži svoj ranljivi obraz. 

v) Pojdi.

vi) Uživaj v čarobnosti vmesnega. Počakaj.

 

Nekaj jih je vprašanj, vem. Vprašanja pogosto name delujejo bolj vzpodbudno kot navodila/pravila. Sem precej upornika, uporabljam vse, kar imam, kar poznam, da se uspešno ogradim proti cilju pred mano. Da ne zbluzim.

 

Kaj potrebujem, da bom varna? Ponos najprej skoči v zrak, zakaj nisem varna. Kakšno neumno vprašanje. V resnici se počutim ogroženo, prestrašeno, nesigurno. Kaj potrebujem, da se to spremeni? Česa se bojim? Najpomembnejše od vsega, kako se lahko s tem strahom soočim? Kako lahko nadaljujem, kljub strahu?

 

Nevidni del mene je poziv. Najdi globino, najdi več, najdi tiste dele, ki jih skrivaš ne le pred drugimi, tudi pred sabo. Ker je vedno še nekaj. Potem pa to sprejmi. In kako lažje sprejmeš kot tako, da pokažeš vsem? 

 

Razvijaj intuicijo. Kam te vleče? Kaj bi SPLOH RADA V ŽIVLJENJU? Nehaj jamrati, ustavi se, odloči se in začni se že premikati. Življenje je pot, nihče ne pravi, da je ravna in fiksna. Samo premikaj se.

 

Pokaži ranljivi obraz. Vidite me tukaj, vidite me na Instagramu. Ne govorim o lepo in grdo, filter in brez filtra. Govorim o tem, da dejansko pokažem tudi svoj obraz. Se izpostavim. To je zame do te točke najtežje pravilo. 

 

Pojdi. Ko veš kam hočeš, ko veš, da te je strah se prikazati, narediti, reči, storiti. Pojdi. Ne razmišljaj. Zaupaj si.

 

Uživaj v čarobnosti vmesnega potrebuje malo več razlage. Obstaja neka teorija My Human Design. Niti približno je ne poznam dovolj, da bi jo razlagala. Vpisala sem svoje podatke (rojstni datum, ime, priimek, kraj, mogoče še kaj) v neko spletno stran in ven dobila čisto kratek opis osebnostnih lastnosti. Moj naj čutilo - vonj. Krohotala sem se, ko sem brala. Bilo je kot zelo brihtno, a grozljivo pravilno napisan horoskop. Ena od mojih lastnosti je, da je moja kreativnost najbolj iskrena takrat, ko je povabljena. Povabilo je mišljeno v svojem širokem smislu - ne kot kartica z lepo pisavo, ki jo dostavi poštar. Pomeni samo, da mora biti moje dejanje, moj korak v določeno smer, narejen kot odziv na nekaj iz okolice. Takrat blestim. Kadar sama naredim prvi korak, je ponavadi to katastrofa. Ker nisem zvesta sama sebi. Razlaga je dobesedno omenila smrad obupa. Hkrati pa nisem pasivna. Samo ustvarjam in počnem tisto, po čemer me kliče nekaj znotraj, k čemer me vleče in v tem uživam. Nekoč od nekje bo nekdo zaznal, spoznal, videl, itd. in iztegnil roko ter me povabil k sodelovanju, k službi, v odnos. Karsižebodi. Težava nastane, ker se nam mudi. In ker svet verjame, da kdor hoče, ta dobi, samo potrkati moraš na vrata. Nekateri pa vemo, da mogoče to ne deluje. Da mogoče moramo samo dajati nekaj od sebe, vse od sebe, nekdo nam bo ta vrata odprl in potem se bomo vabilu odzvali. In zablesteli. Če nima smisla, ni panike. To je moja osebnostna lastnost in nisem še naletela na horoskop, ki bi nekaj tako zelo konkretno, pravilno opisal, kot je to. Še danes mi zvoni v glavi ta logika, ki je moj svet končno obrnila v pravo smer. Zato sem danes tukaj.


Včasih se vlečem po hiši in ne vem, kam naj se dam. Nesrečna sem sama s sabo, jem čokolado, utrujena a nemirna hkrati. To je moj znak, moje opozorilo. Preberi pravila. Nekaj od tega definitivno lahko naredim danes. In jutri tudi. Dobim smer, dobim pogon, dobim razlog, idejo. Kot snežna kepa se stvari začnejo odvijati. Zato imam ta pravila, ker meni trenutno noro ustrezajo.

 

Piši mi, povej na glas. Kakšna so tvoja pravila življenja? 


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.