Multipotencialci

Published on 30 April 2021 at 11:30

Priporočam ogled TED govora, Zakaj nekateri izmed nas nimamo enega samega pravega (po)klica. Lahko izpolnite tudi kviz - ali ste tudi vi multipotencialci? Emilie Wapnick (Kanada) mi je rešila življenje. Metaforično, vsaj v enem pogledu pa tudi dejansko. 

 

Ugotavljam, da mi zadnje čase veliko bolj sedejo izobraževalne narave videi in podcasti. Podcast (Spotify + Brene Brown so nebesa), Masterclass (goltam jih kot hrano, mogoče celo na nivoju čokolade), TED talk, za dobro jutro v službi na bolj miren dan, bolje kot kava. Tudi časa, če smo čisto iskreni, vzame manj, me pa definitivno bolj navduši in dejansko traja. Kava je slabič v primerjavi. Na neki točki sem celo pomislila, in se prijavila, da bom lahko pisala podnapise v slovenščino za raznorazne TED govore. Začela sem, potem pa se ustavila, ko se je enkrat začelo in je vse skupaj izgubilo svoj šarm ... Mogoče nekega dne, ko se tale covid-19 umiri. In ko skončam magistrsko nalogo. In dobim službo za nedoločen čas. Pa končno ustvarim vse tiste izdelke, ki jih načrtujem za tole spletno stran. In preberem vseh 45000+ knjig, ki jih imam na seznamu. Vseh tistih 30, ki jih berem hkrati, ta seznam se nikakor noče in noče zmanjšati. In ko tekoče govorim norveško, havajsko in hebrejsko, mogoče bom pisala podnapise še za te jezike, dvomim, da se govorci drenjajo v vrsti. Ampak potem, ko prepotujem svet. Objavim prvo knjigo, bi bilo pa lepo, če bi mi uspelo še kakšno drugo, tretjo, ... Po magisteriju planiram doktorat, to sem si vedno želela, bolj kot sem si želela hiše in vsega, kar pride zraven. 

Pravo bolečino mi predstavlja tole iskanje službe. Povsod se išče nekega eksperta na nekem področju, pričakujejo leta izkušenj iz področja. Jaz sem pa leteča, že od majhnega sem potunkala svoje prste v praktično vse hobije, kar jih je bilo. Ritmična gimnastika, glasbena (prečna flavta IN teorija), plezanje, risanje, tuji jeziki, ti se kar nizajo en za drugim. Kamorkoli pridem, hitro padem v vlogo 'deklice za vse'. Ne nujno, ker bi nosila kavo vsem, čeprav tudi to rada počnem. Rada pomagam eskpertom, da delajo svoje delo. Rada imam oči na pecljih, sem pozorna na miljon stvari, sicer hitro izgubim fokus. Oboževala sem tisto svojo organizacijo in izvedbo dogodkov, ves čas je bil kak event na koledarju, nekako isti, ampak v resnici ne. Na nedeljo pet maš in niti dve si nista bili identični, še podobni komajda, ko si enkrat zašel v naše globine, minute in jakost glasbe. Še ipode smo menjali, ker je na enem bolj taka zvrst glasbe, na drugem druga ,... 

 

Kaj sem po izobrazbi? Pffft, pitaj boga kako naj ti to zdaj razložim. 

Klasična gimnazija. 

Dve leti višješole v Avstraliji. Sicer pastoralna smer, ok. Šola je znotraj megacerkve, učili smo se teologijo in zgodovino cerkve in pridiganje (beri: javno nastopanje). Ampak to je bilo mogoče vsega skupaj 20%. Za nekoga, ki je ne samo Evropejec, ampak še Slovenec po vrhu, je bila večina predmetov dokaj nezanimiva. Mi se to učimo v srednjih šolah, kaj od tega celo v osnovni. Praksa, to je druga zgodba. Praksa je bila pomembnejša, štela je za 80% ocene, če si kot jaz, ki sem se potopila do dna, si to delal od jutra do večera pa še ponoči. Moja praksa je bila Events. Organizacija. Bila sem kar visoko na lestvici (2IC - 2nd-in-charge za vse, kar je zunanjega in niti približno ne grem naštevat, kaj je vse to vključevalo, ker bomo tukaj do naslednjega tedna). Do tja sem prilezla po letu in pol v tuji deželi, pri 20ih letih. Aja, visoko na lestvici skupine, ki je organizirala in skrbela za izvedbo do danes največje konference v Avstraliji (pravi Wikipedia, ne jaz). To je moja praksa. Med tednom sem sedela za računalnikom, pisala maile, delala razpredelnice, tabele. Vmes med tednom sem bila totalno-in-charge za izvedbo vsakotedenskih prireditev, dvakrat na teden srečanje za študente, enkrat tedensko srečanje za ženske, enkrat tedensko srečanje za starejše najstnike, sedemkrat tedensko za vikendaško srečanje (beri: maša). Bila sem tako dobra in zaželjena, da sem hodila po celem Sydneyu. Vse od domačega kampusa, do Bondi kampusa (kinodvorana je bila naša cerkev), in do tistega usodnega azilnega recimo tega doma. V kakšne nivoje je šla ta organizacija? Spisek daljši od vsega zunanjega na tistih velikih konferencah. Drugič, kogar zanima, mi piši. 

Faks v Ljubljani? FDV. Smer, kulturologija. Po izobrazbi sem diplomirana kulturologinja (UN). Modul je antropologija. Imela sem srečo, štiri leta faksa, dvanajst predmetov na leto, 90% sem jih lahko izbrala sama. In jaz sem pridna študentka. Sedim v prvi, maksimalno drugi vrsti. Pišem, sprašujem do onemoglosti (ali dokler me ne ustavi profesor-ica). Imela sem same antropološke predmete (Godina, Šterk), če se je le dalo. Same religijske predmete, če se je le dalo. Nekaj komunikoloških. Tema diplomske naloge? Vem, da nikogar ne zanima, a meni je to podatek skoraj bolj ključen kot smer študija. Diplomska naloga: Eco o Ecu. Diplomirala sem iz komunikologije, analiza teksta, romana. Umberta Eca znam naprej in nazaj. Kako pišemo in kako beremo knjige.

Podiplomski? Kulturne študije, modul religijske študije. Same religije, levo, desno, kamor ti vrže pogled. To je trajalo eno leto. In zares imam rada moje religije. Kaj pa magistrska? Hja, zakaj bi si naredila življenje enostavno, vsaj lažje, če pa ni treba? Psihobiografija literarnega junaka. Ki je slučajno serijski morilec. Ki ga primerjam s psihobiografijo Leonarda da Vincija, ampak s tisto, ki jo je napisal sam moj ljubi dragi Sigmund Freud. Čistega uvoda je tam nekje 50 strani, toliko bi morala biti dolga cela naloga. Ki se še piše, mimogrede. Kaj je psihobiografija? Kot biografija, samo da ne vključuje izključno suhoparnih podatkov od-do, tam-tisto, ampak s psihološko-analitičnim pristopom gleda razvoj določenega posameznika. Otroštvo, najstništvo, odrasla doba. Zakaj je bil da Vinci obseden z letenjem? Zakaj ni ničesar skončal? Od kje mu ta nasmeh Mona Lise? Pa Ana Samotretja in Marija, Jezusova mati, zakaj sta stari isto, ko pa predstavljata mati in hči? No, podobna vprašanja. Samo da se sprašujem, zakaj je bil Jean Baptiste Grenouille obseden z vonjem mrtvih žensk. Podobno, praktično isto. S tem se ukvarjam več let kot je trajal podiplomski študij, veliko več strokovne literature sem dala skozi in zahtevalo je veliko, veliko, veliko več dela malih sivih celic kot tisto eno leto predavanj. 

 

Kaj sem torej po izobrazbi? Ne vem, vi mi povejte?

 

Kje naj iščem službo? 

 

Me že boli glava.

 

Ne vem. 

 

Povsod, a nikjer?

 

Dajte mi možnost, res se rada učim, uživam v neznanem, ko se moram preboriti do informacij, do novega znanja. Res nočem delati tega, kar delam že zdaj. No ja, zdaj delam to, da sem deklica za vse in skrbim, da drugi lahko čim lažje in čim hitreje opravljajo svoje delo. In v tem v resnici uživam. Ker se ves čas soočam izključno samo s problemi, sicer ne bi prišlo do mene. To pomeni, da moram razmišljati, da me vsak teden čaka nekaj novega. Ko opravimo eno nalogo, se pojavi nova, z drugimi ljudmi. Z novimi problemi. Vse to je krasno, zdaj si želim le, da to ne bi bilo delo v praksi, ampak tudi po nazivu. Po nazivu sem ZDRAVSTVENI SODELAVEC II. Zdaj se pa pojdi ti, kakšne so moje delovne izkušnje. Jaz nimam pojma.


Kako mi je Emilie Wapnick rešila življenje? Verjame v to, da nismo vsi poklicani k eni stvari v življenju. Dobro, večina nas ni, vsi jih imamo vsaj dve, tri, pod pasom. Ampak multipotencialci smo po tem opazni. Nisem edina, ki imam zgoraj naštete probleme. Nisem edina, ki se sekiram, da se ne morem odločiti za eno stvar in v tem vztrajati do konca. Nisem edina, ki prestavljam in žongliram, ko me pa vse zanima, ampak ko znam, me ne zanima več. Potrebujem izziv, potrebujem spremembe. Potrebujem nenehno rast. To bo ena ključnih omejitev trenutnega dela (javna uprava, ftw!). Multipotencialci nismo grožnja, imamo toliko lepega za ponudit. Emilie mi je v svojem TED talku dala najlepše komplimente in vzpodbudo. Res je, ko sama ne vem, kam prst molim, mi ona pokaže. Lahko mi pač vsak prst moli v svojo smer, veš koliko dobrega imam lahko v dlani??!


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.