Vse najboljše meni

Published on 20 January 2021 at 11:30

Moja 2020 božična zaobljuba je bila, da bom postala bom introvertna. Ne, da bom bolj introvertna kot sem, ampak da bom bolj pristno introvertna. Ko bo preveč, bo preveč. Povedala bom na vljuden način, asertivno, razumno. Užaljenost in čustva drugih niso in ne morejo biti moj problem, moja čustva, moja užaljenost. 

 

Z nikomer v tesnih odnosih nimam problema reči, da je svetloba premočna, televizija prenaglas, gneča prevelika. To je za introverta enako naporno, kot je naporna ena oseba, ki potrebuje pozornost na sebi, na svojih besedah, mislih, čustvih ali veliko rojstnodnevno druženje, kjer the more ni merrier. Ampak reči osebi, da je preglasna, da potrebuješ dnevno dozo pavze od nje, od vseh ljudi, od poslušanja, od spremljanja, da potrebuješ tišino in čas zase, to je večji problem. Luč ne bo užaljena, tudi radio ne. Ljudje pa, četudi se sploh ne gre za njih

Vse najboljše meni pomeni, da ne praznujem rojstnih dnevov - ki je mimogrede, jutri. Zato, ker priprave in razmišljanje, koga povabiti, da ne bo kdo užaljen, kako uskladiti moje ena-na-ena prijatelje, da se bodo družili med sabo, kako naj osrečim in zadovoljim vse, spet bo ogromno nekih ljudi, pa gneča pa tako zelo glasno bo, tudi, če bodo vsi govorili na čisto normalni sobni jakosti. Od kdaj do kdaj?? To je moja največja muka. Kako naj ljudem rečem, naj grejo? Dovolj je bilo, iztrošila sem se, zdaj bi še malo tišine, prosim. Nemogoče. 

 

Moje rojstnodnevno darilo meni je, da ne praznujem rojstnega dneva. Sem sama, se dobim ena na ena, s tolikimi kot mi takratni urnik omogoča. To me veseli, brez problema. Nazdravljam, klepetam, dam vso svojo pozornost. Odidem.


To je moj ogromen problem. Poskusiti zadovoljiti ljudi. Pri katerem mi pač, hočem-nočem, večkrat kot ne, spodleti. Vem, da se preveč obremenjujem z drugimi in da si drugi trenutno mislijo, da se preveč obremenjujem in niso tako zelo naporni. Res je, velika velika večina ljudi okoli mene je fantastičnih. Presenečajo me znova in znova, niti ene same zares trdne podlage nimam za moje mišljenje.

 

Zares me je zadelo, ko sem reševala test, prvi korak, še preden se tihi dnevnik sploh dobro začne. Oceniš se, dvajset trditev, pri katerih napišeš T (true) ali F (false). Večkrat kot napišeš T, bolj si introverten. Seveda je jasno, da govorimo o lestvici - bolj ali manj, ne pa dveh fiksnih točkah na steni. Na osemnajst trditev sem odgovorila s T. Samo na dve sem prilepila črko F. Obe imata nekaj skupnega in ta skupna točka ju loči od ostalih trditev. Namesto z 'I' (jaz) se začneta s 'People' (drugi). 

 

Sem introvert, tega se zavedam in s tem nimam problemov. Imam pa probleme pokazati to stran sebe odkrito, takšno kot je.  Prvi dnevniški zapis postavi vprašanje na temo vprašalnika. 

 

Based on the quiz, do you think you're an introvert, an extrovert, or an ambivert? Were you surprised by the results of the quiz? In what way?

 

Introvert, jasno. Ni me presenetilo, niti malo. Presenetili so me moji odgovori na to, kako me dojemajo drugi ljudje. Nisem dober poslušalec, ampak veliko govorim. Velikokrat se silim govoriti, čeprav bi bila v resnici raje tiho in samo poslušala. Veliko sem govorila kot majhna, stari ata mi je nekoč povedal, da ne bom nikoli revna v življenju. Kdor jezika špara, kruha strada. Res pa je, da mi je to rekel kot pohvalo, ko se pač nisem strinjala s tovarišico ali župnikom pri verouku. Bila sem nekje v prvih razredih osnovne šole. Še danes nimam problema iti proti avtoriteti, če se s tem ne bom strinjala. Samo to nenehno govorjenje je tisto, kar brez potrebe vlačim s seboj. Kot da mi daje občutek nadzora, v resnici pa mi je samo naporno. Kot introvertu mi je grozno, kadar me ljudje ne poslušajo. Jaz že vem, kaj hočem povedati, ne govorim naglas zase. Zakaj se torej mučim po željah ne-vem-koga-že? 

 

Rada bi bila dober poslušalec. Ne kot nekdo, ki veliko govori, ampak ki pove nekaj pametnega, kadar govori. 

 

Rada bi bila zvesta sebi, ne neki maski, ki jo skušam kazati na ven. Tudi če to počnem (pogosto) popolnoma nezavedno, že kar iz navade. Hočem spremeniti svoje navade v pristnost, iskrenost, dobre, kvalitetne odnose. Material za delo imam odličen.


Če hočem biti zvesta sebi in hkrati imeti zdrave odnose, se moram naučiti postaviti meje. Jih povedati na glas. In zaupati, da kdor bo prepoznal pristnost in dober odnos, bo razumel in ostal, tudi če se bo v tistem trenutku moral odpraviti domov, ker bom imela dovolj tega glasnega praznovanja. 


Mogoče pa jutri celo praznujem. V vsakem primeru - vse najboljše meni!


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.