Kakebo. Japonska finančna modrost.

Published on 5 January 2021 at 19:10

Tokrat bom govorila o financah. Še bolj sočna tema - skupnih financah enega para. Kjer ima vsak svoj pogled na finance. Na koliko, kako, zakaj, kdaj. Na kakšen način. 

Jaz, ki sem najbolj pametna, imam veeeliko manj. Za skupni račun ni ne en ne drug. Ker drug drugemu ne zaupava s financami. In ja, skupaj imava otroka in novo kupljeno hišo, kredit ima samo on. Ker imam jaz toliko manj. Imam pa BMW-ja. Ta je rabljen, a prečudovit.


Skupaj z redno plačo mi je na misel kapnila ideja, da začnem resno budgetirati. Bodimo iskreni, ko si na podpori občasnega študentskega, mamice ter očija, partnerja, rojstnih dni, itd. takrat je budget zadnja stvar, ki jo hočeš (a prva, ki jo najbrž potrebuješ). To mi kar gre, recimo. 

 

Vsak konec meseca se usedem, vzamem veliki A4 format zvezka z lamo na sprednji platnici (no probllama) in pišem. Najprej pride tisto obvezno: vrtec, leasing, zavarovanje, bencin, telefon. Mačja hrana in mačje botrstvo. Rojstni dnevi ali drugi veliki dogodki, ki hkrati fino udarijo po denarnici. Moje razvajanje Ecco Verde. Nakup meseca. Ta se menja. Včasih je bilo to neko pohištvo za hišo, ki jo še pol prazno opremljava. Včasih je to namenoma mišljeno izključno za razvajanje (ni panike, zdravnica je bila navdušena nad idejo). Sem in tja vem, da vmes pade kakšen kos obleke za tamalo. Ali za naju. Hrana je nekaj, na kar rada pozabim. Seveda se tega mojega budgeta ne držim kot pijanec plota, bi lahko rekli. Vedno prekoračim limit, ker vedno konec meseca ugotovim, da imam več kot zapravim in torej ne razumem, kam gre denar. Če pogledam zapiske, vidim točno, kam gre vsak cent, ker sem tako zelo pridna. Nosijo me tiste malenkosti, 'saj je čisto poceni' fore. 

 

Že večkrat sva poskusila kaj budgetirati skupaj in nekako vedno plačava vse, kar je treba, lačni še nismo bili in tudi sorazmerno primerno oblečeni hodimo po svetu. So pa za naju (kot za mnoge druge) finance vseeno občutljiva točka. On bi varčeval, dokler ne bi bil pri 35 letih dovolj bogat, da se upokoji. Jaz verjamem v to, da mora denar krožiti in da se nihče od nas noče upokojiti pri 35, samo radi bi bili svoji lastni šefi in imeli dovolj, da mogoče finance ne bi bile več občutljiva točka. Problem je torej služba, ne finance.


Na tej točki vstopi v dramo Založba Vida. Prevedli in priredili so Kakebo, japonsko umetnost premišljenega trošenja. Predstavlja 'domačo poslovno knjigo'. Z zapisom pa (kot že nekaj časa pridno vem, zato torej zapisovanje na A4 papir) tisto, kar so nam kreditne kartice, plačevanje s telefoni in spletni nakupi odvzeli - občutek. Tisti feeling koliko daš iz roke. Točno to je moj največji problem. S papirnatim denarjem delam veliko lepše kot z nakupom via ekran in prstni odtis. Zelo zgodaj, na prvih straneh najprej izvemo, zakaj je dobro uporabljati Kakebo.

◊ RED - uporabno orodje za preprosto in sistematično ureditev stroškov.

◊ NADZOR - pomaga pri spremljanju dnevnih stroškov in jih razvrsti po pomembnosti.

◊ PRIHRANKI - izpostavi kritične točke, zato boste prihranili 20-30% več denarja.

◊ SAMODISCIPLINA - sprotno ročno zapisovanje stroškov črno na belem vas bo odvrnilo od kupovanja nepotrebnih stvari. pomagal vam bo razviti samodisciplino.

◊ SAMOZAVEST - zaradi nadzorovanega zapisovanja stroškov boste postali bolj prepričani sami vase in v svoje sposobnosti, kar bo vodilo v zmanjšanje stresa in dobro počutje.

 

Kakebo je čudovit na zunaj. Žametno rdeča barva naslovnice, pomešana z zlatim napisom. Notranjost te zna presenetiti. Je namreč barvna. Zakaj? Kategorije so ključ življenja, ali vsaj pregleda nad njim. Barve ti odvzamejo strah pred količino informacij, razdelijo ti jih v sklop, ki ga gledaš posamezno, kot sliko, ne kot več strani dolg opis o tem, kako delati s financami. Notranjost je torej še lepša. Tudi če je mišljeno, da notri pišeš, kam vse je ta mesec odpeketal tvoj denar.

Najprej za vsak mesec določiš proračun. Priliv (a še kdo opazi, da je kar precej kvadratkov za prilive? Meni jih naprimer zmanjka za stroške in potem kracam in prepisujem in združujem in prečrtavam .... v informacijah je moč!) in fiksni stroški. To so tisti, ki jih moraš plačati, če hočeš živeti, kjer živiš in niti ni tako zelo odvisno od tebe. Najemnina/kredit, zavarovanje takšni ali drugačno, prevoz, telefonski paketi/naročnine, šolnine (halo vrtec!), itd. Ko daš vse številke iz glave, se najprej osredotičiš na cilje, kratkoročne in dolgoročne. Moji cilji za prvi mesec so, da preneham z nakupi nepotrebnih malenkosti in da večkrat zbrcam svojo rit in skuham kosilo, namesto tistega finančnega problema, ki ga prinaša gostilna čez cesto. Dolgoročno bi si želela načrtovati budget še bolj natančno in se ga tudi malo bolj držati - npr tudi meni za kosila in tako bolj pametno opraviti nakup 'fasunge', namesto da mečem notri nekaj na pamet in potem polovico vržem stran. Ko smo že pri metanju stran, preden začnemo načrtovanje in preračunanje, dobimo še cel kup koristnih nasvetov. Za budgetiranje in varčevanje. Preden koga začne boleti glava, eden od nasvetov je tudi 'Privošči si kaj lepega - z razlogom'. Stradanje vodi v nažiranje, bodi pameten. A ne preveč, tudi preveč pameti škodi.

Pride del, ki zna delovati malo ogrožujoče, a je v resnici zares zares ključnega pomena. Zapisovanje vsakega porabljenega centa. Vsak stolp je svoj dan, vsaka obrnjena stran je nov teden v mesecu. Spet srečamo tiste krasne barve, mišljene za različne kategorije (ki so v navodilih razložene tako zelo jasno, da nimaš več nikakršnih vprašanj). Kategorije so: 

◊ NUJNI STROŠKI (bencin, hrana, najemnina)

◊ DODATNI STROŠKI (taksi, nakupovanje, darila)

◊ KULTURA IN PROSTI ČAS (knjige, glasba, gledališče, filmi, kava in kosila zunaj)

◊ IZREDNO IN NEPRIČAKOVANO (oprema, zdravstvene)

Seveda so to bolj guidelines than actual rules, prilagodiš si svojemu življenjskemu sistemu, te pa lepo vodi, da zares ničesar ne pozabiš.

Konec vsakega dneva preračunaš skupne točke in jih zapišeš v čisto spodnjo vrstico. Konec vsakega tedna stroške preračunaš skupaj glede na kategorijo. Lahko si tudi določiš omejeno vsoto, od katere potem odšteješ stroške tedna. Še en trik obstaja, in sicer, da plačila s kartico (telefonom, splenti nakupi) označiš z drugo barvo. Da vidiš na lastne oči, kaj vse ti (mi) polzi iz rok.

 

p.s.: nima dejanskega koledarja, sam si začrtaš, kdaj začneš z zapisovanjem in načrtovanjem. Izbereš mesec in akcija!

Zveni veliko, ampak na tak način lahko redno spremljaš, kam in kako gre tvoj denar in ne doživiš šoka konec meseca. Ali sredi meseca, ko si tik pred plačo, ki nikakor noče in noče priti. Konec koledarskega meseca narediš bilanco. Vse tisto, kar si pridno po malem seštevala ob koncih tedna, zdaj združiš. Spet so tiste barve, ki ti pomagajo ohraniti fokus in skrbijo, da ničesar ne pozabiš. Zares sem navdušena nad strukturo in barvami, zelo pomagajo vsaj razmišljati o tej občutljivi točki. Kot lep in zanimiv 'flajšter' (obliž nekako ni to, a ne da ni?) Dodatna vprašanja in do zdaj že tolikokrat omenjen res lep pregled omogočijo voden, konkreten a nikakor straašljiv razmislek. Kako mi je šlo? Kaj lahko popravim, izboljšam? Kje je moja šibka točka? Potem se lotiš naslednjega meseca, z vsemi novimi znanji skupaj. Pa naj me koklja brcne, če ti to ne pomaga pri budgetiranju.

Obožujem načrtovanje, organizacijo, planiranje (ja ja, vem samo druga beseda, ampak a je res?). Seznami so moje življenje, polno jih imam. Moj največji problem pri koledarju je, da je preveč prazen in nimam dovolj stvari za zapisat. Mojega stisne v grlu, da seznam samo omenim, kaj šele, da bi ga pridno pisal. On je rumen (beri: Obkroženi z idioti), jaz sem rdeča. To je za komunikacijo precej katastrofalno. Jaz ga vprašam, kakšna bo plača, on mi pet minut razlaga o enem in drugem in bonusih in malici, pa o računih na tej in na oni kartici, preden skonča, jaz že pozabim vprašanje. Jaz zapravim več, a za vsak cent vem, kam gre. On pridno varčuje in po svetu hodi (od nas treh) najmanj spodobno oblečen, a na koncu meseca vsakič doživi mini infarkt, ko skuša ugotoviti, kam je šel ves denar (za moje pojme ga ima še več kot dovolj in ne razumem, zakaj joka). Vidite probleme? 

 

Zdaj, hočeva ali ne, so najini budgeti prepleteni in se iz njih ne moreva izmotati. Njemu je všeč konkretna ideja, ki jo vidi pred sabo, konkreten načrt varčevanja, meni so všeč tabele in barve. E, to je najina rešitev.


Vsega denarja ne bova položila na skupen račun. Bova pa od zdaj naprej skupaj budgetirala. Ne na moj način, ne na njegov način, ampak na način Kakebo. Naslednji mesec javim, kdo je v bitki izgubil del katerega telesa. Ali če bova slučajno v tem času postala takšna mojstra, da bova bogata. Ha.

 

Založba Vida: 

spletna stran

Instagram (kjer poteka tudi tekmovanje med blogerji, kar poglej in seveda veš, za koga glasovati!)


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.