Finance: naslednja epizoda

Published on 1 March 2021 at 11:30

Živim drugi mesec brez nakupov. Ni bilo tako težko ignorirati vseh vabil (beri: reklam) na Instagramu med scrollanjem. Težje je bilo iti v trgovino in potegniti črto, ločnico med kaj potrebujem in kaj hočem samo za zabavo. Kje je meja med kupovati osnovne potrebščine (kamor Nutella sodi, jasno) in zdaj spet po nepotrebnem šopingiram, zato da si zapolnim tisto luknjo. Knjiga za tamalo? Ima jih miljon, ni obvezna za v šolo ali vrtec, torej ja ali ne? Čaj zame? Običajno sem jih razvrstila. Neki posebni čaji iz čajnice so nakup. Zeleni, črni, metin, ingverjev čaj iz supermarketa - obvezno, del nakupovanja hrane. Zdaj sem flirtala s Pukkinimi čaji v DM. Za lažje spanje, matcha čaji, čaji za ljubezen z vrtnico, kamilico in sivko. Cedijo se mi sline samo, ko pomislim. To je moje malo razvajanje, uživam v pitju čajev, tudi naredim si jih rajši sama, ko da bi mi jih pripravil nekdo drug, to je moj cel ritual. Kaj naj zdaj s tem čajem? Naredila sem kompromis. Za boljše spanje in boljšo prebavo - ok, tisto razvajanje z vrtnico bo pač moralo počakati. Nisem ravno na točki praznega predala s čaji, če smo iskreni. Ok, če smo čisto iskreni bosta kmalu morala biti dva predala, ker je en preveč poln in se še komaj zapira. Ok, mogoče tudi tistega za lažjo prebavo ne bi nujno potrebovala že kar ta mesec .... 

 

Evo mene, dobrodošli v moji glavi komplikatorja. Vedno znam in vedno bom znala.

Dejansko vprašanje današnje teme o financah leži v razlogih za zapravljanje. In potrebi, da se prikažemo v določeni podobi. Moji razlogi za zapravljanje so meni popolnoma jasni in enostavni, izogibati se tej bergli je večji problem. Kupujem zato, ker se ob tem izdelku bolje počutim. Tudi za kristale to velja - padem po tleh ko tanka palčka ob nečem, kar podpira spiritualno podporo. Več ljubezni? Hujšanje? Denar? Fokus, zbranost, kreativnost? Ej, nujno. Rabim vse to. Ko bom imela vse kamne tega sveta, potem bom pa zares lahko uspešna. Dobre stvari (manj kil, zdravje, ljubezen, prijateljstvo, uspeh, denar, DENAR) to mi bo vse kar padalo z neba naravnost v naročje. Itak. Komu pa ne?

 

Potem so tu čevlji. Miljon in tri tisoč črnih gležnarjev. Ker se v njih počutim udobno, dobro, ker so najbližje moji identiteti. Ne Allstarke (teh imam samo dva para), ne japanke (teh malo več parov, ampak jih porabim in porabi ne sledim), ki jih nosim obsesivno, ker imam rada odprte čevlje, odprte noge, kljub temu, da sem hkrati obsedena s toplimi zimskimi nogavicami. Črni gležnarji. S polno peto, z debelo peto, s polnim podplatom ampak brez pete, z normalnim podplatom. Vse te kombinacije pet z različno višino, tik do gležnja, ob gležnju, dva centimetra višje, potem so tu še tisto sredinsko med škornji in gležnarji, ki daleč presegajo gležnje... Da ne zapadem v kakšen čuden fetiš, bom tukaj nehala opisovati moje čevlje in omenjati gležnje. Naj zaključim s tem, da jih obožujem in da obstaja precejšnja verjetnost, da bo naslednji par novih čevljev črne barve in ne bo iz poletne sezone. Tudi se to ne bo zgodilo ta mesec, upam, ne obljubljam.

 

Počutim se ne-dovolj-dobro. Nisem edina na tem svetu, pravzaprav razmišljam, da je to skorajda default nastavitev, ki ji le redki uspejo zbežati (moški, pomagajte, ali pa je to bolj ženska lastnost???). Vse od telesa (ne glede na to, kako super perfektna si, vedno je še nekaj, kar zahteva minimalnega dela), financ (nikoli dovolj denarja, moram bolj, moram več), dom (NIKOLI ni dovolj pospravljen), hrana (nikoli dovolj zdrava), odnosi (vedno je nekdo, ki je trn v peti), potem pridejo tisti dnevi, ko pa itak ni nič dovolj dobro, vse naenkrat, vse na kupu. Vedno bi me lahko imel malo bolj rad (če bi jaz bila malo bolj suha, bogata, uspešna, zabavna, sproščena, športna, hitra v kuhinji, bolj samostojna in pri pospravljanju,....). Ni je črte, ki jo lahko potegnem in povem vse, kar se povedati da. 

 

To ni moja originalna ideja, ampak točno na tej šibki točki naj bi delal kapitalizem svojo čarovnijo. Tudi, ko si popolna, si izmisli nekaj novega, tudi če je to nova sezona, nova oblika, širina obrvi, nova barva šminke, nova velikost torbice, nov del telesa, kjer se to torbico nosi (na hrbtu, ob pasu, čez rame, na eni rami, čez komolec, v dlani pred sabo, kot da nosimo pladenj). Vedno se izumlja še eno novo, dodatno plast make upa, ki ga lahko vržemo čez obraz. Ampak to so te, plehki, ki jih lahko opazimo ali ne, se jim lahko prepustimo ali ne. Kot sem rekla, jaz letim na vse, ki ima še malo nadnaravne moči zraven (religiologinja, da bi bila večja težko, tista fenomenološke šole, ojla Eliade!). Imam biorazgradljive ovitke za telefon, torbice iz recikliranega materiala (nekoč ribiške mreže), pa še dobro delo naredim zraven, ker gredo odstotki nakupa v raznorazne nevladne organizacije za pomoč in zaščito živali. Z mojimi nakupi delam dobro za planet. Ampak. Ampak. Ne potrebujem štirih ovitkov za telefon, sedem različnih torbic (odprto za debato). Ne potrebujem toliko, kot imam in kot si želim. Če že, ja, potem je moja rešitev boljša kot hitra in predvsem veliko cenejša. Ampak to so samo izgovori ob katerih se počutim boljše, da spet kupujem nekaj, česar ne potrebujem, samo zato, da se bom potem počutila boljše. Zaprem se v začarani krog.


Nikoli nisem imela ZNAMK, sem pa vedno imela kvaliteto, kar je pomenilo tudi znamko. Imam UGGICE, ne zato, ker so UGG, ampak zato, ker so udobne, ker me spomnejo na Avstralijo, ker so tisti kotiček toplote in udobja v največji sezonski temi, mrazu in vsemu, kar s temo in mrazom pride (mimogrede naj povem, da je pekel v Bibliji opisan kot temen in mrzel kraj). Imam BMW-ja, ne ker mi je všeč značka BMW, ampak ker iz dna duše verjamem, da je boljše, varnejše, kvalitetnejše in torej bolj sorazmerno s ceno, kot mogoče kakšni drugi avtomobili. Iz dna duše tudi verjamem, da je X1 BMW moja sorodna duša, ni ne terensko, ne mestno, velik ampak hkrati premajhen. Je nič in je vse. Če bi se okrog vozila brez značke, se moje mnenje in navdušenje ne bi zmanjšalo za absolutno čisto nič. Verjamem, najbrž ker sem bila tako vzgojena, praksa pa je vzgojo potrdila, da malo denarja da malo muzike. Potem pa preverjam, koliko kvalitete dobim za ta denar in ali je pri tem ali onem izdelku kvaliteta važna in naredi veliko razliko? Pri nekom, ki vozi toliko, kot jaz in s takim užitkom kot jaz, se je vprašanje ali bi BMW-ja pojavljalo samo pri meni, Gašerju in staršem je bilo absolutno jasno, kam pes taco moli. Moj X1 me dopolnjuje, ni dvoma. Imam Applove izdelke, vse po vrsti. Imac, Iphone, AirPodsPro (ki so že neskončnokrat povrnile svoj precenjeni denar v zadnjem mesecu), navijam še za kako uro (ko bo čas za to), pa Ipad, itd. itd. Ne, ker navijam za Steve Jobsa, precenjeno (res, res, res je draga) elektroniko, zato da bom na koncu pisala s svinčnikom (tudi te zbiram) v najbolj priročen blokec (kriva, ups, spet). Vem, koliko časa sem že član Apple zbegane izkoriščevalske družine, in z vsakim nakupom imam manj dvoma, me pa enako močno boli srce ob izkašljevanju takšne količine. 

 

Ne zapravljam za zunanji videz, zapravljam zase. Mnogokrat se motim in tukaj se midva rada zadaneva z glavo in rogovi na njej. Medtem ko Gašper gleda koliko kvadratnih metrov dobi za denar, jaz gledam kakšne kvadratne metre dobim za denar, ni vsak enak. Tudi cenim zunanjo lepoto, ne samo uporabno vrednost. Najbrž se motim večkrat, ko si rada priznam. Rada si izmišljam izgovore, ki mi dajejo dovoljenje za frčkanje tistih nekoč zelenih lepotcev, in ja, ampak poglej kako je lepppp!! je včasih dovolj dober izgovor. Ne bi smel biti, tega se zavedam, ampak kje potegniti mejo?


Namesto, da si razbijam glavo in se krivim za vsak porabljeni cent, sem naredila pavzo. Mesec brez nakupov, kjer se lahko obremenjujem samo s čaji. Naredila si bom finančno kuro in potem bolj stvarno, neodvisno razmišljala o posameznih nakupih v prihodnosti. Spodletelo mi bo, jasno. Ponovila bom kuro, tudi to mora biti obvezen del načrta. Je proces, ki ga najbrž nikoli ne bom izpopolnila do konca, nikoli ne bo jasno, nikoli ne bom našla te meje. Najbrž, ker je ni. 

Mi je pa že všeč tista ključna ena beseda, ki osvobaja sponk kapitalizma, denarja, financ, ne-dovolj-dobra: neodvisna. Sama zase, brez grehov, brez nepotrebnih potreb, brez manipulacij in igranja igralcev, ki z mano pravzaprav nimajo čisto nič. Razen mojega denarja.


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.