Zmenek s knjigo

Published on 5 May 2021 at 11:30

Postajajo popularne, po svetu že nekaj časa, zdaj prihajajo k nam. Feliks trgovine, založba Učila International, d.o.o. jo prodajajo že kakšno dobro leto. Marca je svet ugledala knjižna škatla pri založbi Sodobnost. Recimo, da mi je ena založba bolj všeč kot druga, brez problema sem zamenjala. Toliko o tem. 

 

Zakaj bi kupovali cele škatle, ne samo knjige? Že knjige so 'dovolj drage'? Zato, ker včasih potrebuješ veliko več kot samo knjigo. Zmenek s knjigo to idejo odlično zapakira.

 

Zaljubi se. Preživi kvaliteten čas, ne samo s knjigo, ne samo z osebo. Tudi z osebo, seveda, oseba je najpomembnejši element, ampak daj se v pravi kontekst. Na piknik? Na tolikokrat omenjeni romantični sprehod po plaži ob sončnem zahodu? Pomisli na večerjo, dobro hrano, nežna svetloba in vino? Skupno švicanje v hrib? Pri pravem zmenku so vedno zraven pravi dodatki. Tudi če si doma, v trenirki, po možnosti umazani in skupaj zlagata sveže oprane spodnje hlače. Vedno je nekaj, kar druženju doda tisti ekstra čar. 

Zato se gre. Da ne vzameš samo knjige, da vzameš izkušnjo. Tudi paket mora biti temu namenjen, zato se v škatlah velikokrat najde kakšne pijače (kave, čaji), prigrizki. Mogoče sol za v kopel in držalo, da ne trpijo preveč tvoji ubogi prstki, medtem ko se namakaš in z eno roko držiš knjigo v zrak, da se le ne bi zmočila. Samo ideje, da je branje lahko veliko več kot samo branje. 

 

Tudi če prebereš eno knjigo na leto, zakaj ne bi te? Zakaj ne izbereš cele dogodivščine zraven? Naredi si 'stvar' iz tega. Vzemi si dopust, mini dopust, preživi ga ob knjigi, miru, dogodivščini. Zmenku, ob katerem se mogoče ponovno zaljubiš v knjige in čas, ki ga preživiš sama zase. 

 

Zato se gre.



O prvi škatli Zmenka s knjigo, založba Sodobnost

 

Prvič. Ogromna škatla, čudovita, popisana, kvalitetna, da zavohaš že na kilometer. To bo dobro, veš. Odpreš in po pričakovanjih je vse lepo tudi zapakirano znotraj, ker zunanjost šteje, ampak ni dovolj.

 

Tokratni dodatki: pozdrav in vabilo s strani založbe, meni osebno najljubši del. Celoten postopek zmenkarij postane oseben, niso več samo stvari brez nekoga na drugi strani. Čaj - pehtin čaj, bezeg zame, kakšni drugi srečkoti so dobili pravo mleto kavo. Jaz je ne pijem, pijem tisto umetno in hitro, čaja sem pa vedno vesela. Bombažna vrečka čudovita, te mi nekako vedno uspe oprati in skrčiti, to čuvam, kot da je zaklad. Doživetvenik, igriv, pisan, zanimiv zvezek, za preganjanje dolgčasa, iskanja kreativnih idej. Mogoče preveč pisan/živahen za moj bolj recimo temu pastelni okus, ampak definitivno pride prav in v uporabo. Dišeči medvedki, narejeni iz voska, moji dišijo po limeti. Komaj, da jih nisem pojedla. Nisem jih stopila, čeprav bi jih lahko. Vrgla sem jih v omare, predvsem k tamali, ker so njene dejansko zaprte in je vedno smrdelo nekam zatohlo. Zdaj samo še diši po limeti. In vsakič ko vidim medvedka, postanem precej boljše volje, res so luškani. Še več dišav: stožci in tibetanska vrv, za čudovite vonjave in odvračanje tistih slabih, magično atmosfero, še malo zadimiš prostor, ravno prav. Pismo avtorja, Kristiana Bang Fossa. Osebni pristop na precej višji ravni. Zagotavlja, da bom knjigo prebrala in jo tudi obdržala. Zdaj ni več samo še ena med mnogimi. Dodatki: kartice za pisanje, tistih starih lepih in sončnih pozdravov z morja, kartice s popusti (vsaka zadane), kazalka. 


Zdaj pa še nujno o knjigi. Ker je to najpomembnejši element. Smrt se vozi v audiju. Napisal Kristian Bang Foss, iz Danske. Temačen humor je obvezen. Prevedel je Darko Čuden in že to pove veliko o dobri knjigi, dobri zgodbi, zanimivem stilu, odličnem, vrhunskem prevodu. 

 

Začne se hitro. Asger že na prvih nekaj straneh pade iz povprečnega in srečnega na kavču ležečega, brezposelnega, ponovno samskega brez otrok, zamorjenega, prepametnega in preizobraženega,  a nesrečnega iskalca zaposlitve. Tole je hitro eksaliralo, si mislim. Knjiga je res kratka, slabih 170 strani ima, ampak to že ne more biti glavna nit zgodbe. Res je. Začne se in nadaljuje s precej začinjenim jezikom. Ni moj stil, ampak zgodbi paše, Čuden ga odlično vpleta in razpleta tudi za našo mrtvo knjižno slovenščino. Asger dobi začasno zaposlitev, toliko, da se postavi na noge, plača najemnino in začne iskati nekaj drugega. Kot se rado zgodi je tisto, kar najmanj pričakujemo, najbolj pomembno v našem življenju. Waldemar je dvajset-in-nekaj-letnik, s celim spiskom bolezni, tegob in težav. Sicer nekaj malega lahko prehodi, vendar za gibanje naokoli potrebuje električni voziček. Plača mu ga država, tudi Danska je socialna. Waldemar to pridno izkorišča, preigrava sebe preko stožcev pogojev in omejitev, svojih in tisti od države. In ne, niso vsi tisti ubožčki na vozičkih angelčki, ker jih že dovolj tepe življenje. Občasno zmazne tudi kakšnega surovega piščanca iz trgovine. Ker sam živi s svojimi fizičnimi zaporami, mu socialna država kot je Danska, omogoča pomočnika, tukaj se sreča z Asgerjem. Potepata se po trgovinah, gledata resničnostne šove, Asger občasno kaj popije, Waldemar se občasno zapoha. Postaja prava iskrena prijatelja. Toda Waldemar ima načrt. Odšel bo v Maroko, k čudežnemu zdravilcu. Asger mu bo pri tem pomagal. In radodaren ček bogatuna. Kupita avto, se odpravita na pot, preko Evrope, preko umetniške komune nekje v Franciji, preko Gibraltarja v Afriko. Vse poteka kot iskanje rešitev, Waldemarjevih tegob, da se jih končno znebi. Pot je za Waldemarja naporna, morda celo bolj, kot je sam pričakoval. Kdo bi vedel. Odkrijeta čudežnega zdravilca, ko Waldemar že pridno izkašljuje kri, ta mu v roke potisne plastenko vode, nad katero odžebra nerazumljivo molitev. Od tu je vse ostali zgodovina. Ali pač?

 

Všeč mi je, kako ni tipična zgodba o ubožčku, ki išče rešitev za trpljenje, bolezni. Kako je v resnici zgodba o tem, da bi izkusil življenje, ne glede na zdravje. Kako je v resnici zgodba o tem, da imamo radi sem in tja glavno besedo o tem, kar se nam dogaja v življenju. Tudi če to pomeni, da moramo prelisičiti smrt. Ali pač?


Zgodba ni tipična zgodba, ne bo všeč vsem. Vprašanje je, ali bi se je lotila sama od sebe, če me ne bi presenetila v škatli? Slepi zmenki so včasih polni skritih zakladov. Sem pa zelo hvaležna, da sem jo dobila in se bom v drugo veliko svobodneje pustila presenetiti. 


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.