Kirka

Published on 10 May 2021 at 11:30

Noč knjige. 

 

Projekt o branju. 

 

Kirka/Circe. 

 

Skupnost bralnih deklic, ki iz tega da berejo, dobijo veliko več kot samo to, da berejo. Spodbujajo druge bralke, druge malo manj bralce. Predvsem pa je kultura nekaj čisto drugega. Piflarke? Mogoče. Definitivno brihtne, bistre, z ostrimi jeziki, kadar hoče(mo).

 

Brale smo na glas. Preberite prvih 7 poglavij. Poslušajte nas, navadne človečnjake, ki ne živimo za to, da uporabljamo glas, da govorimo na glas, da oponašamo, piskamo, igramo, pojemo, nastopamo. Poslušajte tiste, ki najraje od vsega beremo. Klikni sem, na oranžen napis.

Tisto zgoraj so zapiski. Ko me pokliče tema, je to približna obleka, v kateri romajo na spletno stran. Včasih direktno (če je pri roki računalnik), sicer preko maila in kasneje copy-paste. Potem pa razdelam, zapišem, obrazložim, kot pravi Velikonja - elaboriram. Tokrat sem pustila. Bom obrazložila spodaj, ampak če kaj zares morate prebrati, potem je tisto zgoraj TO. 

 

Obstaja knjižna skupnost, na Instagramu, večina jih ima še svoj blog, kjer pišejo o knjigah. Večina je punc, zato se bom držala ženskega spola in zraven napisala opomnik, da velja za oba, moškega in žensko. Knjiga vsakemu lahko predstavlja nekaj drugega, to je ena izmed njenih lepot. Kaj vse se da s knjigo početi, to pa pokaže skupnost. Bingo? Urejeno. Potovanja po svetu? Urejeno. Te zanima določena tema? Urejeno, sezname imamo na dlani. Nove knjige? Slovenski ali prevod? Otroške knjige? Romantične? Hoče kdo vikend, ko ne bo delal drugega kot bral pa je preveč družaben, ko bi le še kdo bral z njim? Ni panike, tudi za to je poskrbljeno. Na več načinov, celo. Intervjuji s prevajalci, intervjuji z avtorji. Slike kot se šika.

 

Tisto nekaj, kar meni predstavlja TO v tej skupini, pa ni nujno branje. Tukaj dejansko govorim o skupnosti. Jaz komajda omenjam knjige, imam se za bolj pasivnega člana, takega, ki spremlja, všečka, bere bere bere. Ne vem, če jih več kot pol ve, da sploh obstajam. Ampak jih pridno spremljam kot muha na steni (punce, kako prijetno se počutite ob tej misli?). Ta skupnost je nekaj posebnega. Vem, sem imela že nekaj družbic za sabo. Mogoče sem eno nekoč videla enkrat v živo, upam, da čimprej ponoviva. Ta skupnost, to je podpora, iste misli, iskrenost. Postale s(m)o prijateljice, knjige so nas povezale. 

 

In še nekaj. 

 

Da razbijem tisto predstavo o švohotni deklici, ki se ne zna obnašati, pogovarjati na glas, komentirati, odpirat ust, še ni videla make upa v življenju in govori nerazumno z besedami, ki obstajajo samo na papirju. 

 

Ni res. Pogovarjamo se o vsem. Maskah za lase. Čajnikih. Ok, veliko je tem o knjigah, avtorjih, jezikih. Kazalkah. Punce niso čist nič drugačne od vseh ostalih, samo še ena tema, glede katere smo res vse strastne. Knjige, lahko je tudi Kindle/e-bralniki drugih vrst (če se ne motim, je ena svojega poimenovala Boris). Samo povem. Našle smo se in vreščimo od sreče in navdušenja. Spodbujamo, spodbujajo se med sabo in to je meni najljubši del. 


Noč knjige, ob svetovnem dnevu knjige, normalno so glavni krivci založba Sanje. Tokrat smo imeli možnost svojih mini projektov, počni nekaj s knjigo na Noč knjige in deli z drugimi. Urška (Booknjiga) je zbobnala na kup 7 punc, ki smo imele dovolj časa in premalo miru in tišine okoli sebe, vsaka je naglas prebrala svoje poglavje, vse skupaj je na Noč knjige (jutro) romalo na Youtube. Zgoraj je link, v oranžni besedici. Če koga zanima prvih sedem poglavij Kirke, kakor berejo bralke.

 

p.s.: kdor še ni dojel, knjiga je spet moderna. To se zdaj počne.


«   »

Add comment

Comments

There are no comments yet.